Glasovi svetov

Glasovi svetov

V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
00:00
00:00

Podsumowanie odcinka

Mladi ljudje, tako imenovana generacija Z, na ulicah zahteva boljše razmere v javnem šolstvu, dostopnost stanovanj, spoštovanje zakonodaje, učinkovit boj proti korupciji in dostojno življenje. Skupna točka vseh teh protestov je zahteva, da vlade namenijo več sredstev v javne storitve in politike, ki vplivajo na življenja mladih ljudi, in digitaliziran vsakdan mladih, ki jih povezuje v globalno vrstniško skupnost. O mladinskih protestih smo se pogovarjali z mlado raziskovalko in asistetko Nušo Detiček s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in sodiologom doc. dr. Gorazdom Kovačičem s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Oddajo je pripravila Urška Henigman.

Odcinki

1017-

Mladi na ulicah zahtevajo spremembe – kdo jih bo (u)slišal?

Mladi ljudje, tako imenovana generacija Z, na ulicah zahteva boljše razmere v javnem šolstvu, dostopnost stanovanj, spoštovanje zakonodaje, učinkovit boj proti korupciji in dostojno življenje. Skupna točka vseh teh protestov je zahteva, da vlade namenijo več sredstev v javne storitve in politike, ki vplivajo na življenja mladih ljudi, in digitaliziran vsakdan mladih, ki jih povezuje v globalno vrstniško skupnost. O mladinskih protestih smo se pogovarjali z mlado raziskovalko in asistetko Nušo Detiček s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in sodiologom doc. dr. Gorazdom Kovačičem s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Oddajo je pripravila Urška Henigman.

18 lis 2026
1016-

Inteligenca srca

Paradoks našega časa je očiten. Nikoli v zgodovini nismo imeli dostopa do toliko znanja. Z nekaj dotiki telefonskega zaslona lahko pridobimo skoraj vse informacije sveta. Znamo preučevati, primerjati, predvideti in optimizirati. In vendar vse več ljudi ne ve, kaj je resnično prav zanje, dobro zanje. Težko najdejo smisel. Izgubljeni so v hrupu sveta. Največja lakota našega časa ni še več informacij, je lakota po notranji skladnosti. Po sposobnosti, da sredi hrupa zunanjega sveta - slišimo sebe. Človek ne izgubi poti zato, ker ne bi vedel dovolj. Izgubi jo, ko preneha poslušati tisti del sebe, ki ve. In človeštvo je ta del sebe, ki ve, že tisočletja povezovalo s srcem. Govorimo, da nekaj v srcu vemo, da poslušamo srce, da nekaj naredimo z vsem srcem. Srce povezujemo z ljubeznijo, pogumom, sočutjem, resnico in notranjim vodstvom. Toda kaj to v resnici pomeni? Kako razlikovati intuitivno vodstvo od strahu, želje, čustvenega impulza ali prepričanja? Kako ostati povezani s seboj, kadar smo pod pritiskom? Kako se…

11 lis 2026
1015-

Imperializem v 21. stoletju

Kako so najbolj razvite kapitalistične sile s selitvijo proizvodnje na globlani jug preoblikovale svetovno gospodarstvo in izumile nove načine ekonomskega izkoriščanja najrevnejših držav Imperializem si praviloma predstavljamo v njegovi najbolj grobi in očitni obliki, kot vojaško, gospodarsko in politično prevlado močnejše države nad tujim območjem. Ta oblika podreditve seveda ni nikoli čisto izginila in morda celo znova postaja bolj aktualna. In vendar so najmočnejše svetovne sile skozi drugo polovico 20. stoletja, ko so se nekdanje kolonije evropskih sil eno za drugo osamosvojile, svojo moč začele uveljavljati predvsem na drugačne, bolj prikrite načine. Prav tej novi obliki podrejanja, ki se je razvila v 80-ih letih preteklega stoletja in se razrašča vse do danes, se bomo posvetili v tokratnih Glasovih svetov, in sicer ob delu Imperializem v 21. stoletju britanskega strokovnjaka za mednarodno politično ekonomijo Johna Smitha, ki je nedavno izšlo pri založbi Sophia. O tem, kako se je v preteklih desetletjih…

04 lis 2026
1014-

Predsmrtni delirij Tretjega rajha

Zakaj se je nacistična Nemčija bojevala tudi po tem, ko je poleti ’44 postalo jasno, da je Tretji rajh vojno izgubil? In kako je mogoče, da je Hitlerjev režim na ozemljih pod svojim nadzorom lahko funkcioniral vse do konca? Decembra leta 1941, ko so Združene države Amerike z vsem svojim mogočnim industrijskim potencialom vstopile v vojno in ko je malodane istočasno Rdeča armada, ki bi po vseh izgubah, ki jih je bila utrpela tisto strašno poletje, pravzaprav že morala biti premagana, vendarle uspela ustaviti Wehrmacht pred vrati Moskve, je nekaj najbolj pronicljivih opazovalcev dogajanja najbrž že lahko posumilo, da se potek druge svetovne vojne ne razvija nujno v nemško korist. Potem so se v naslednjih dveh letih in pol zgodili Stalingrad in Kursk pa El-Alamein in Sicilija ter, čisto nazadnje, še uspešno izkrcanje zahodnih zaveznikov v Normandiji 6. junija 1944 in – zopet malodane istočasno – začetek operacije Bagration, med katero so Sovjeti do poznega poletja popolnoma uničili nemško armadno skupino Center…

28 paź 2026
1013-

Ali je umetna inteligenca le še ena oblika mitologije?

V času hitrega tehnološkega razvoja, še posebej na področju umetne inteligence, se velja vprašati, kaj inteligenca sploh je? Na kakšen način so stroji lahko inteligentni? Ali lahko rečemo, da vidijo in zaznavajo svet? So lahko ustvarjalni? In kaj se zgodi, ko vse prevedemo v podatke, ki so temelj strojnega razumevanja sveta? Filozofinja M. Beatrice Fazi je v sodelovanju z zavodom Aksioma pripravila publikacijo z naslovom Cave Machines. V eseju presprašuje platonsko hipotezo o reprezentaciji, ki so jo leta 2024 postavili štirje raziskovalci na Inštitutu za tehnologijo v Massachusettsu v Združenih državah Amerike. O umetni inteligenci, datafikaciji, velikih jezikovnih modelih in filozofskih razmislekih v povezavi s tehnološkim razvojem se je z njo pogovarjala Urška Henigman. Prevode je brala Mateja Perpar.

21 paź 2026